Wednesday, 26 April 2017

Keune Ambassador: Come to Buhair With Me!+Tips&Tricks


Tokrat sem obiskala frizerski salon BUHAIR (klik) v Mariboru. Moja črna barva je potrebovala osvežitev in tako sem se prepustila rokam Boštjana in ostalih umetnikov "luštnega" salona v centru Maribora. Domov sem šla z veliko več kot le novo barvo las in to "nekaj več" želim danes deliti tudi s teboj:)




Najprej si je Boštjan ogledal moje lase in hitro ugotovil, da jim primanjkuje vlage in sijaja. Odločil se je za barvanje tipa SEMI COLOR (njihov, torej Keune izum, ki je vsako leto nagrajen!). Gre za "ton na ton" barvanje (s semi colorjem lasu ne moremo svetliti), brez amoniaka, ki vsebuje silsoft tehnologijo, ki dodatno zapira kutikulo – povrhnjico las, kar daje sijaj, mehkobo, ter dolgotrajnost barve. Gre za fizikalni namesto kemični proces, kar pomeni, da ne uničuje las. Las postane bolj sijoč, kvalitetnejši in zaščiten pred zunanjimi vplivi (klor, sonce). Za še lepšo črno barvo se je Boštjan odločil, da bo barvi dodal malo petrolej zelene-za večjo globino! Waw!



Boštjan me je tudi vprašal, kako si sama negujem lase. Povedala sem mu, da uporabim najprej šampon (enkrat), nato balzam in še masko. Nato mi je razložil, da je za optimalne rezultate potrebno dvakratno šamponiranje. Najprej se šampon ne speni (las se očisti), v drugo se pa naj bi šampon spenil (včasih, ko sem vseeno dvakrat šamponirala, mi ni bilo jasno, zakaj se enkrat šampon speni in drugič ne). Nato, kot drugi korak, kar je mene najbolj presenetilo, uporabimo masko za lase (pa še to ne ob vsakem pranju, morda pri vsakem tretjem, saj maska potegne pigmente iz kutikule; prav tako jih zapira počasneje kot regenerator). Masko navadno pustimo učinkovati od 3-5 minut, odvisno od proizvajalca (glej navodila). Nato kot tretji korak uporabimo še regenerator oziroma balzam, ki pa kutikulo dokončno zapre. Dodaten namig: Po sveže barvanih laseh maske ne uporabimo takoj! Glej zgoraj: maska potegne pigmente iz kutikule.

Ta sprej smo uporabili pred oblikovanjem las

In pa še končni rezultat zadovoljne stranke :) 



Medtem ko ti bereš to objavo, jaz že razmišljam o naslednjem stylingu v frizerskem salonu BUHAIR. Imaš kakšno idejo?;) Vsekakor ti priporočam obisk salona, če se želiš prepustiti rokam profesionalcev in mimogrede ujeti kakšen nasvet glede nege tvojih lask:) Več o salonu Buhair si lahko ogledaš na njihovi Facebook strani: klikni tukaj.

Se beremo kmalu,

xx


SHARE:

Wednesday, 19 April 2017

I Became a Keune Ambassador!



Hello my Rapunzels, 

as you probably know, a month ago I became a proud Keune ambassador (I wrote about it on my Instagram, click). For the past month, I was testing the Keune Care Satin Oil Treatment line, and boy, my hair never looked better! One thing you shouldn't regret investing money in is hair-care. You hair is your crown, wear it proudly.





The Satin Oil Treatment line is the beauty phenomenon that improves the quality of the hair, making it stronger and shinier without feeling greasy or heavy.  Monoï, Sweet Almond and Maracuja Oil work on different levels within the hair and this is a perfect formula for my long, dull hair. I used the shampoo, conditioner, oil milk, mask and my favourite of all the products:

the oil treatment!

I never thought using professional hair-care cosmetics can make such a massive difference but it truly does. I don't think I'll ever go back to "regular" shampoos and conditioners, even though the price is a bit higher; I had enough of dull, liveless hair for a whole lifetime! Keune is my new thing even though it is and "old" thing with great value (the brand was established by a certified chemist Jan Keune back in 1922!).  Have you ever tried anything from Keune? What do you think?


--->In the next post I am taking you to the hair salon with me! 

You will see how I got my hair done by professionals and I will also include some hair-care tips and tricks and show you, what I (and probably you, too) have been doing wrong for all my life: some big no-no's and how to improve them!;)
See you soon,

xx,



SHARE:

Sunday, 16 April 2017

Živijo. Prosim. Hvala. Dej povej mi kok o(ble)lika stane?!

Da razčistimo nekaj že na začetku: obožujem dejstvo, da sem blogerka. Živim, diham, delujem v skladu s tem načinom življenja, ki sem si ga izbrala in prisežem, da ko najdeš nekaj, kar te vsakodnevno inspirira in dvigne "tok high, da ne prideš več nazaj" nič ni težko in je vsako opravilo v zvezi s tem, delo, nov dan, nov izziv, nov...Skratka, vse postane zakon. Srečna in hvaležna sem za dejstvo, da sem (relativno) hitro našla svoj "zakaj". Še bolj hvaležna sem za pogum, da si dejansko upam delovati v skladu s svojimi strastmi (to je sicer že tema naslednje objave) AMPAK! Me pa vsak dan znova nekaj tako zbode v dno duše, da enostavno ne morem več mimo, ker padam not...


Olika. Stane NIČ dolarjev, funtov, penijev, centov, forintov a se zdi hujša nadloga od kun (hah). Komunikacija s sledilci je zadeva, na katero te nobena varianta "How to be a blogger" članka ne more dovolj pripraviti, je pa (iz moje perspektive) ključnega pomena. Iz enega samega razloga: ker resnično obožujem svoje delo in mi ni "finta" naložiti kake nove pozerske slike ali novega selfija in enostavno iti "offline". Tu se šele "show" začne, ground zero (op. p. da ne bo pomote: Sindiana Jones bi ostala Sindiana Jones ne glede na število bralcev, sledilcev, ker ne glede na okoliščine, to še vedno počnem iz enakega razloga kot prvi dan: ZASE). Ampak ravno slednji so dodana vrednost; razlog, da se ženem naprej z večjo vnemo kot Prevc v elementu. Iskreno obožujem komunikacijo s svojimi sledilci, bralci; v tem relativno kratkem času se mi zdi, da sem ustvarila prijetno skupnost, v katero se rada zbujam vsako jutro in z njimi (vsaj virtualno) spijem kavo in si ustvarim ton za nov dan. Ta ton pa je zadnje čase začel prav neprijetno "fušat"...

Spomnim se svojih začetkov, prvih vprašanj svojih bralcev in bralk. Saj ne vem, kdo je bil bolj prestrašen, jaz ali oni, haha. Meni je ogromno pomenilo (in mi še dandanes), da so se ljudje obračali name, ko so bili v težavah, potrebovali pomoč, nasvet ali so želeli samo www povezavo do kakih špeglov ali šminke. Bili smo super vljudni drug do drugega;  prisežem, da bi bila pred nekaj sto leti ta vljudnost na nivoju Vaša Visokost, Vaša Gnada...Zastarelo, vem. Enako kot ŽIVIJO. PROSIM. HVALA. Totalno last year...

Nisem popolna in tega ne pričakujem niti od svojih bralcev, sledilcev. Ampak sem že od nekdaj olikana. Jaz bom vedno tista oseba v prostoru, ki bo rekla "na zdravje" tudi neznancem. Ker me je mama naučila, da se to spodobi. Tudi ko sem s kom skregana in ta nekdo kihne, mu rečem na zdravje, tudi če ne govorim z njim  že nekaj dni (potem seveda hitro zbežim iz prostora, ker je situacija zelo nerodna, ampak pustimo to!). Moti me neolikanost ostalih ljudi, ki je zadnje čase prav hudo izrazita. "Daj mi link do tiste obleke na zadnji sliki." "Ej od kje so očala? " . "Alo napiši mi jedilnik". Ta ALO je še najlepše kar sem dobila v zadnjem tednu. Pa ALO, jaz ti z veseljem napišem. Ampak se ne moreš tako obnašati, ne glede na dejstvo, da komunikacija poteka na svetovnem spletu (v katerem so posamezniki čedalje manj svetovni)... Zakaj? Od kod prihaja to? Smo postali preleni za ŽIVIJO, PROSIM, HVALA?

Na sporočila bralcev, bralk sem vedno odpisovala z neverjetno vnemo. Zadnje čase opažam, da si jemljem vse preveč časa, da jih odprem. Zaradi Mojce in njenega ALO, sem podzavestno jezna še na Tino, ki je dva meseca zbirala pogum, da me vpraša po tisti zeleni srajci. Ne nosim zelene, but you get the point. Nočem, da Tina čaka zaradi Mojce. Alo. Ni fer. Ni fer, da sem podzavestno jezna še na Tino in rajši spijem še eno kavo (ali tri) preden končno odpišem na sporočila...

Kakorkoli; opažam, da nisem edina, ki se soočam s to težavo. In to je težava, pa če si priznamo ali ne. Ker s tem dodana vrednost jemlje dodani vrednosti. Alo. 

Iz srca hvala vsem tistim (in vašim mamam ter očetom), ki ste osvojili osnove bontona in me vsakodnevno kontaktirate z lepimi mislimi, željami. Vi ste razlog in inspiracija, da vztrajam pri tem, kar delam. Nisem obupala in nikoli ne bom. It is great to be inspired but even greater to inspire. 

V osnovni šoli smo brali neko pesem o čudežni moči besed... Kakšni moči besed, prosim vas lepo? Močan je fant, ki vsak torek v fitnesu na "benchu" zraven mene dviguje 170kg, ne pa besede...

Danes razumem. Živijo. Prosim. Hvala. Neverjetno močna zadeva...

Se beremo kmalu. Živijo, prosim, hvala, da ste si vzeli čas in preleteli tole objavo.



SHARE:

Thursday, 13 April 2017

PERFECT BROWS AT PERFECT BODY MARIBOR: PART II


(nadaljevanje prejšnje objave )

Po približno dveh tednih, odkar sem, preizkusila Sleek Brows 3D metodo, sem se ponovno oglasila v studiu Perfect Body, kjer smo tokrat opravili microblading ali japonsko metodo vrisovanja obrvi:

"Microblading obrvi - japonska metoda vrisovanja obrvi je metoda pri kateri se dlačice oziroma obrvi s posebnim micro rezilom vrišejo med obstoječe tako, da so v skladu z videzom in smerjo rasti ostalih dlačic obrvi, s tem dosežemo  100 % naraven videz obrvi. Pri japonski metodi vrisovanja obrvi se tako vriše vsaka dlačica obrvi posebej, vse do popolnega videza obrvi, saj samo tako lahko dosežemo naraven videz obrvi. Rezultat japonske metode permanentnega vrisovanja obrvi je obstojen do 2 let in tako naraven, da je popolnoma neopazno, da gre za vrisane dlačice."


Sam postopek je trajal kakšno uro (zarisovanje, oblikovanje+sam microblading). Če sem v prejšnji objavi napisala, da je bil postopek prijeten, je bil tokrat vse prej kot to. Čeprav imam sama veliko tetovaž in sem navajena "na iglo", me je kar bolelo, tudi solz nisem mogla zadržati (najhujši nočni mori, zobozdravniku, se je sedaj pridružil še microblading; malo za šalo :). Vendar je bil končni rezultat vsekakor vreden "muk". Obrvi so izgledale točno tako, kot sem želela. Področje okoli obrvi je bilo rdeče in zatečeno, naslednjih nekaj dni sem morala ta predel negovati, kot če bi bila na tetovaži: mazanje s posebnim mazilom (npr. Bepanthen), izogibanje pretiranemu znojenju, nič savne, izogibanje premočnemu soncu ipd).





Čez mesec dni sem morala nazaj na standardno korekturo, da sva delo dokončali in izpopolnili željeni videz (dodatno potemnitev, saj imam rada izrazite obrvi),  in tako prišli do končnega rezultata:

1) pred vrisovanjem 2) pred zadnjo korekturo 3) po zadnji korekturi

...in pa še z make-upom (se opravičujem za razmazan make-up, fotografija je bila posneta po celem dnevu in pred odhodom v posteljo:D)

V drugo ni bilo tako hudo, kot je bilo prvič, ker sem že približno vedela, kako bo vse skupaj potekalo. Nega je tudi tokrat bila enaka: nekaj dni sem področje morala mazati z Bepanthenom in se izogibati močnemu soncu. Na korekturo bom šla šele v  roku 6 mesecev do 1 leta. Juhu!

Kako se pa vam zdi? Meni je ta metoda vsekakor zelo olajšala vsakodnevno make-up rutino!


Več informacij o japonski metodi vrisovanja obrvi: http://www.estetika.perfectbody.si/ponudba/32/Japonska-metoda-obrvi#ponudba

Se beremo kmalu,
xx


SHARE:
© Sindiana Jones

This site uses cookies from Google to deliver its services - Click here for information.

Blogger Template Created by pipdig